Mnenja

Emil Novak

Zgodba temelji na resničnih dejstvih. Osebe so neimenovane, vse ostalo pa je zapisano tako kot se je resnično zgodilo, brez olepšav.
Bil je prvi vikend v juniju, leta 2013. Z ženo se odpraviva na vikend na Hrvaško. Drugi dan se mi na podplati naredi žulj. Lepo ga zaščitiva, vendar celjenje gre počasi, ker sem sladkorni bolnik. Po mesecu dni se rana, ki se je naredila še vedno ne zapre. Stanje se poslabša, pride do zastrupitve. Urgentno me odpeljejo na infekcijsko kliniko, kjer gotovijo hudo zastrupitev. Potrebna je operacija. Naslednje jutro sem že na stari travmatološki. Pripravijo me za operacijo in naslednje jutro mi razrežejo podplat, da mi očistijo nogo. Operacija traja eno ro. Naslednje jutro sledi pregled krvi. CRP 308. V moji sobi se oglasijo trije zdravniki. Seznanijo me s kruto resnico. Odrezati bo potrebno štiri prste na levi nogi. Rečejo mi, da noga »visi« in da naj se čimprej odločim, da ne bo prepozno.

Razmišljam, kaj storiti? Spomnim se na Marijo, gospo katere številko mi je dala poslovna partnerica. Vem, da mi je takrat rekla, če boš potreboval pokliči, izgubiti nimaš kaj. Pokličem, zvoni, oglasi se asistentka ge. Marije. Povem ji, da ležim na travmatološki in da je nujno, pa mi reče, vem ja, leva noga je v stopalu polna gnoja. Kar zmrazi me, kako za vraga to ve? Pustim se voditi, izgubiti res nimam kaj. Na koncu pa nasvet, ne pustite si odrezati prste, premlad ste in lahko jih rešimo. Pa si rečem, tako ali tako ne bi pustil, je pa tolažba, ko ti to reče še nekdo drug. Enostavno, že po prvem pogovoru sem ji zaupal. Sem se zmotil?

Naslednje jutro zopet sveti trije. Vprašanje, bomo rezali? Odločen sem, ne bomo. Sveti trije so kar šokirani. Menda sem drugi, ki je zavrnil rezanje, drugi, ki je nasprotoval. Odgovorim, operirajte, očistite še preostali gnoj, če znate, sicer grem drugam. Odločen sem, prstov ne dam. Čez teden dni še dve operaciji. Kritično, nogo rešijo. Očistijo ves gnoj. Razrezan sem kot riba, ampak, IMAM VSE PRSTE NA NOGI. Še deset dni mirovanja in grem domov. Začenja se proces rehabilitacije.

Pokličem Marijo. Dogovoriva se za terapije s kamni. Ga. Marija mi pripravi terapijo z energetskimi kamni. Prihajam po urniku. Izvedeva 5 terapij. Zdravil ne jemljem več, noga je vsak dan boljša. Dne 15. januarja 2014 je minilo 5 mesecev od zadnje operacije. Rane so se zacelile, imam vse prste. Hodim v fitnes, hodim na plesne vaje, sprehajam našega kužka, igram badminton. Vesel sem, da sem se pravilno odločil. Hvaležen sem, da sem imel takšno podporo pri svoji ženi in seveda Ga. Mariji.

Brane in Helena

Povsem slučajno sva izvedela za HRIB ZDRAVJA in možnost zdravljenja pri gospe Mariji. Z veseljem sva se priključila skupini, ki je prva sodelovala pri zdravljenju na novo postavljenih energetskih krogih in v zgoščenem terminu. Naše izkušnje so zelo dobre in jih v nadaljevanju na kratko tudi opisujeva.

Brane, 67 let

Prvo srečanje z gospo Marijo in pogovor na začetku je name naredil zelo globok vtis. Brez vseh laboratorijskih pregledov, mi je ga. Marija s svojo metodo diagnosticiranja presenetljivo natančno ugotovila mnoge zdravstvene težave, ki sem jih sicer poznal že od prej in še mnoge , za katere sploh nisem vedel, sem jih pa kot težave občutil. Naj navedem samo nekatere: težave z dihanjem, tesnoba pri srcu, napet želodec povezan s prebavo, nedelovanje nadledvične žleze, problemi s prostato tudi po operaciji in rastočem PSA, nelagodje in bolečine v glavi zaradi motenj prekrvavitve in še druge.

Helena, 66 let

Ob vseh zdravstvenih težavah, ki me v življenju pestijo in so bile ob mnogih obiskih zdravnikov nekatere tudi ugotovljene, mnoge pa ne ali pa napačno, je tudi meni ga. Marija na svoj način ugotovila mnoge težave, od katerih bi želela izpostaviti predvsem naslednje: zelo slab energetski pretok skozi čakre ( od sedmih samo ena delujoča ) oslabljeno srce – težave z zaklopkami, težave z dihanjem – suh kašelj, želodčne težave – napihnjenost, neustrezna presnova, zastoji limfe in druge. Potem smo začeli z energijskimi terapijami. Po vsakokratnem obisku sva oba občutila določeno reakcijo, od močne utrujenosti in vrtoglavice ( predvsem Helena ! ) in nato počasi izvenelih težavah, ki sva jih prej občutila. Z vsakim obiskom je bilo težav manj. Po končani terapiji je minilo slab mesec. Danes lahko rečeva, da je naše počutje bistveno boljše, kot pred obiski na HRIBU ZDRAVJA. Ob upoštevanju vseh nasvetov in pridobljenih spoznanjih ter »poljnjenju » na energetskih krogih, se danes oba počutiva neprimerno boljše kot pred terapijo. Mnoge težave so popolnoma izvenele, n. pr. napetost v želodcu, izboljšana prebava, analgetikov enostavno nobeden ne uporablja več, noge niso več težke in otečene, počutje je enostavno res boljše pri obeh. Vesela sva, da sva imela možnost izkusiti ta enostaven in učinkovit način zdravljenja v katerega po doživetem verjameva in ga iskreno priporočava. Lep je občutek, da nekje obstaja možnost za ozdravitev na naraven način, tudi brez uporabe škodljive kemije v tabletah. Hvala Marija!

Nevenka, 42 let

Na hrib zdravja sem se odpravila po nasvetu prijateljice. Imela sem težave s črevesjem. Pogosto me je napihovalo, čeprav sem iz jedilnika izločila mleko, belo moko in sveže sadje ter zelenjavo. Pojavljale so se tudi driske. Težave sem imela tudi s srčnim utripom, ki se je dvignil tudi na 200 udarcev na minuto. Poiskala sem pomoč pri specialistu kardiologu, ki mi je svetoval operacijo- radioablacijo. Ob menstruaciji in ovulaciji sem imela hude bolečine v spodnjem delu trebuha in v predelu žolča. Težave so se pojavljale iz meseca v mesec, čeprav na ginekoloških pregledih nikoli ni bilo nič posebnega. Zaradi naštetih težav sem bila razdražljiva in brez energije. Ko sem obiskovala terapije pri ga. Mariji so težave popolnoma izginile. Ga. Marija mi je povrnila telesno in duhovno zdravje.

Družina Brelih

Težave moje hčere so se začele že v prvih mesecih njenega življenja. Deklica je ogromno jokala, obiski pri splošnem zdravniku so bili pogosti. Na začetku so bili krivi krči, kot jih ima večina novorojenčkov, kolike, bolečine v trebuhu, slabost, izčrpanost,utrujenost…ne vem kaj še. Ko je deklica začela hoditi v vrtec so se težave nadaljevale, gliste je imela trikrat na leto(ni jih imel noben drug otrok v vrtcu, nihče od domačih in ne sosedovi otroci s katerimi so se igrali), rota virus je imela dvakrat na leto, po vsem tem so dejali, da je prebolela salmonelo…deklico je bolel trebuh,imela je drisko, bila je izčrpana, izsušena, dehidrirana in peljali smo jo na infuzijo. Težave so se nadaljevale tudi v šoli, bolečine v trebuhu, slabost, bledica, izredno je shujšala…velikokrat smo obiskali zdravnika, vendar so nas vedno napotili domov počivat, vsako jutro se je opotekala, kot bi padla v nezavest, bila je slabotna in ni mogla niti hoditi. Zdravniki so dejali, da ima čustvene težave, da ne mara šole, da sovraži matematiko, namesto na temeljite preiskave so nas napotili k psihiatru, kjer je po petih minutah pogovora z njo psihiatrinja napisala, da ima ANOREKSIJO in čustvene težave. Takrat pa se mi je skoraj zmešalo. Potem sva z možem zahtevala vse preiskave, po dolgotrajnih pregledih so ugotovili, da ima v črevesju bacil (znaki so bili isti kot pri celiakiji ali cronhovi bolezni),zaradi katerega ni smela uživati mleka, jajc, pšenice, barvil, konzervansov.Imela je zelo strogo dieto šest let, dokler nismo spoznali ga. Marije. Če sem odkrita na začetku z možem nisva verjela, da bi hči lahko spet kdaj jedla normalno hrano, a ga. Marija nama je to zatrdila že na prvem pregledu, da bo deklica lahko spet vse jedla. Po končanem zdravljenju pri ga. Mariji je postopoma začela jesti vso hrano. Peljali smo jo tudi na redni zdravniški pregled v UKC, kjer so ji opravili podrobne preiskave in z začudenjem ugotovili, da je deklica popolnoma zdrava, oziroma, da lahko uživa vso hrano. Ga. Marija nam je vlila zaupanje, za kar smo ji globoko hvaležni, deklica je presrečna in se je izredno hitro začela razvijati, dobila je na moči in začela se je ukvarjati s športom, kar prej ni bilo mogoče. Seveda se je vsa naša družina odločila za zdravljenje na HRIBU ZDRAVJA in smo zelo zadovoljni, zato ga. Marijo priporočamo vsem, ki imajo kakršnekoli težave z zdravjem. Še enkrat se ji iskreno zahvaljujemo in ji želimo še veliko uspehov in zadovoljnih in ozdravljenih ljudi.

Vesna Fajon, 30 let, ekonomski tehnik

Moje zdravstvene težave so se začele nekako pri osemnajstih letih, ko so mi (bilo je v srednji šoli),na sistematskem pregledu ugotovili, da sem izgubila vid na desnem očesu. Moje obiskovanje zdravnikov se je končalo z operacijami očesa. Kar šest sem jih prestala, stanje pa se mi ni izboljševalo. Nasprotno: moje težave zaradi slabega počutja, glavobolov in bolečin so bile vse hujše, ob tem pa mi ni nihče vedel povedati o vzroku mojih težav. Potem sem zvedela za gospo Marijo s Hriba zdravja v Podlipi. Bilo je novembra leta 2006, ko sem jo prvič obiskala. Po pogovoru in pregledu mi je ugotovila, da je vzrok za moje težave tumor v možganih, ki je pritiskal na vidni živec. Ko sem nato v Ljubljani opravila pregled oz.slikanje glave z magnetno resonanco, je bila njena ugotovitev potrjena. Povsem sem se nato posvetila njenim terapijam, ki sem jih z obiskovanjem Hriba zdravja opravljala. Sprva sem v Podlipo hodila tedensko, nato dvakrat mesečno in naposled po potrebi. Stanje se mi je bistveno izboljšalo: tako se je popravilo moje počutje , ko pa sem opravila pregled pri zdravniku, mi je ta ugotovil (o tem govori tudi izvid), da se je tumor bistveno zmanjšal. Moje počutje je zdaj bistveno boljše. Žal zaradi operacij očesa na prizadeto oko ne vidim veliko, sem pa optimist,saj imam upanje, da se bo tudi vid izboljšal. Pri gospe Mariji želim nadaljevati začeto terapijo, ker vidim, da mi pomaga. Brez nje res ne vem, kaj bi bilo z mano!

Manica Bole, 27 let, študentka

Kot otrok nisem imela kakih večjih težav, ko pa sem se resneje začela ukvarjati s športom, so se pa te začele. V družini, ki šteje kar veliko članov, nihče ni imel hujših težav, zato so se zdele kot nekaj, kar se nas ne tiče. Posvetila sem se športu: kot radi pravimo: z dušo in telesom, tako da sem se izpostavila tudi hudim obremenitvam. Moja opredelitev za alpsko smučanje mi je prinesla tudi odločitev , da grem študirat na športno gimnazijo v Škofjo Loko. Zelo sem si prizadevala in na svoji športni poti prišla do reprezentance. Na tej poti sem eno reprezentančno stopnico celo preskočila, Preselila sem se v Maribor, kjer sem še intenzivnejše trenirala. Tam sem se tudi poškodovala, najprej na hrbtenici, potem se je oglasilo tudi koleno, nastopile pa so tudi hormonske težave. To je bilo v letu 2002, ko sem pričela obiskovati zdravnike najrazličnejših specialnosti. Veliko sem obiskovala one ki se ukvarjajo s hormoni (vse mogoče so mi predpisovali), meni pa ni bilo nič bolje. Takrat je mama prvič slišala za gospo Marijo in njene sposobnosti. Ko sem jo prvič obiskala, se mi je zdelo vse skupaj nekako neverodostojno, neprepričljivo. Ko pa me po obiskih pri gospe Mariji na Hribu zdravja hrbet ni več bolel, se je moje zaupanje vanjo in v njene sposobnosti okrepilo Zgodilo se je celo to, da sem po dveh letih, ko sploh nisem stopila na smuči, odšla na člansko državno prvenstvo. Minilo je brez vidnega uspeha, a že to, da sem spet smučala, se mi je zdelo fantastično, saj si prej nisem mogla niti čevljev zavezati. Ko se je pri g.Mariji zdravil tudi moj brat, se mu je stanje prav tako izboljšalo, saj je bil prej hud asmatik s hudimi migrenskimi napadi. Kar zadeva moje zdravstveno stanje je tudi zelo vredu. Tudi s stvari z mojimi hormoni so se uredile in ko sem obiskala zdravnika, mi je po pregledu jajčnikov povedal, da se mi ni treba ničesar bati. Rekel mi je : „Vi ste zdravi kot riba! „Kaj bi želela še več? »Meni,« tako pravi ata, »se je Marija v resnici prikazala. Tista iz Podlipe!«

Dejan Oven, 35 let, komercialni direktor

Moje težave segajo že kar precej v preteklost, saj boleham – upam, da lahko govorim v preteklem času – sem bolehal zaradi okvare na srcu, ki jo kardiologi poimenujejo kot PROLAPS MITERALNE ZAKLOPKE. Gre za okvaro, ko se zaklopka , ko prepušča kri, ne zapira lepo. Laično povedano naj bi kri celo zatekala nazaj. To okvaro sem čutil v slabši kondiciji, hitreje sem se upehal, počutil se se nesposobnega za kakršenkoli malo večji napor. Zvečer denimo nisem smel ničesar jesti, ker v tem primeru potem sploh nisem mogel spati. V prsnem košu me je nenehno tiščalo, zdelo se mi je , da me „boli srce“. Ko sem začel terapijo pri g.Mariji, sem se ženi sprva posmehoval in ji govoril, da je vse skupaj popolnoma brez pomena in ena sama natega. Pa ni bila. Ko sem po pogovoru z g.Marijo začel svojo terapijo, mi je ugotovila tudi težave z želodcem, ki naj bi bil razbrazdan. Nehal sem piti kavo in žgane pijače, ko pa sem opravil nekaj terapij na Hribu zdravja, se mi je stanje vidno izboljšalo. Po kakih treh mesecih sem zdravljenja sklenil. Zdaj težav nimam, tudi kakšno pivo lahko spijem brez posledic. Zdravje se mi je vrnilo, zdravnik, ki sem ga obiskal, je ugotovil , da mi zaklopka dela normalno , ugotavljam lahko, da sem v kar dobri kondiciji. Prej nisem mogel nič, zdaj zmorem napore, praktično brez omejitev. Morda mi kdo ne bo verjel: zame je pomembno, da je z menoj tako, kot sem vam opisal!

Snežna Jukič, 41 let, ekonomistka, Hrvaška

Do nekaj let v preteklosti je moje življenje potekalo brez posebnih težav; potem pa so se te začele v obliki slabega počutja, bolečin, izčrpanosti Pomoči sem iskala v različnih ambulantah, kjer pa so mi ugotovili diagnozo: kronični gastritis, žolčne kamne in popolna izčrpanost organizma. Različna zdravila, ki so mi jih zdravniki predpisovali, niso pomagala, trpela sem naprej. Bolečine so se podalšale v mesece nekakovostnega življenja, več mesecev nisem mogla spati, bila sem do konca izčrpana. Povedati moram, da opravljam poklic, ki traja dnevno kar dva turnusa , ob tem pa mi prinaša tudi nenehne stresne situacije. Po igri usode sem od prijateljice slišala za g.Marijo; potem, ko sem na Hrvaškem obiskala kar nekaj bioenergetikov, ki pa mi niso mogli pomagati. Še več: za vse sem ugotavljala, da od bolnikov le jemljejo, ničesar pa ji ne „dajejo“, saj mi je postalo očitno, da jim gre samo za denar. Ko sem poklicala g. Marijo me sprva zaradi množice bolnikov ni mogla sprejeti. Ko pa je slišala za moje res hude težave , me je vseeno takoj sprejela. Povedati želim, da mi je bilo tako hudo, da sem se komaj spravila do nje, saj celo iz avta skoraj nisem mogla iztopiti. Tedaj kakih 15 mesecev je od tega, sem potem začela opravljati terapijo na Hribu zdravja. Že takoj sem se počutila boljše. Sprva sem hodila v Podlipo vsakih 8 dni, kasneje vsakih 14 dni. Zdravje se mi je počasi vračalo. To so opazili tudi moji sorodniki in prijatelji na Hrvaškem. Spraševali so me, kakšen zvarek sem popila, da sem videti tako dobro. Kakšno je to čudežno zdravilo, ki so mi ga dali? Pa nisem čisto nič popila, le na Hrib zdravja sem hodila… Pri g.Mariji sem našla rešitev, zato naj ji izrečem le velike besede pohvale, občudovanja in hvaležnosti.